Moja izkušnja s podaljševanjem trepalnic se je začela povsem iz radovednosti. Vedno sem občudovala tiste popolno ukrivljene, dolge trepalnice na fotografijah in pri prijateljicah, ki so bile vedno videti sveže urejene. Ker sem imela sama precej svetle in kratke trepalnice, sem se odločila, da preizkusim podaljševanje trepalnic in vidim, kako se bom počutila.
Prvi obisk v salonu je bil hkrati razburljiv in malo stresen. Ležati moram povsem pri miru skoraj dve uri, medtem ko ti stilistka previdno nanaša posamezne umetne trepalnice na tvoje naravne. Sprva se mi je zdelo nenavadno, a sem hitro začela uživati v sproščenem ambientu in miru. Ko sem odprla oči in prvič videla rezultat, sem bila navdušena. Moje oči so bile bolj odprte, pogled bolj izrazit, celoten obraz pa je deloval bolj spočit.
Prvih nekaj dni sem se morala navaditi na občutek, da imam nekaj dodatnega na trepalnicah, a kmalu sem podaljševanje trepalnic vzljubila. Najbolj sem cenila, da sem se lahko zjutraj zbudila in bila praktično že pripravljena za odhod, brez maskare ali dodatnega ličenja.
Seveda pa podaljševanje trepalnic zahteva tudi nekaj nege. Naučila sem se, da se je treba izogibati oljnatim izdelkom, nežno čistiti oči in se ne drgniti po obrazu. Občasno sem si privoščila tudi osvežitev oziroma polnjenje trepalnic, da so ostale goste in lepo oblikovane.
Danes podaljševanja trepalnic sicer ne uporabljam neprestano, ampak ga občasno izberem pred posebnimi dogodki ali v obdobjih, ko si želim dodatne samozavesti in enostavnejše jutranje rutine. Podaljševanje trepalnic mi je ponudilo novo izkušnjo videza, ki je, čeprav majhna sprememba, včasih naredila veliko razliko v mojem počutju.
Skozi čas sem preizkusila tudi različne stile podaljševanja trepalnic, od naravnega videza do nekoliko bolj dramatičnih volumnov. Zanimivo mi je bilo opazovati, kako lahko že majhna sprememba dolžine in gostote trepalnic popolnoma preoblikuje izraz obraza. Podaljševanje trepalnic mi je odprlo vrata v svet subtilnih, a močnih lepotnih izboljšav.…