Zadnje čase se pogosto zbudim in ugotovim, da sem spet sanjala iste sanje. Že nekaj dni zapovrstjo se mi besede nepremičnine Izola ponavljajo v sanjah. S starši živimo v okolici Maribora in še nikoli nismo dopustovali v Izoli, tako da mi ni jasno, zakaj ravno nepremičnine Izola. Tudi ko gremo na našo obalo, se vedno ustavimo v Kopru, v Izoli sploh še nikoli nisem bila.
Zjutraj sem sodelavki Tini ob kavi povedala, da vztrajno sanjam nepremičnine Izola. Najprej je mislila, da se šalim, nato pa mi je predlagala, da se za vikend odpeljem v Izolo. Ker sva tudi dobri prijateljici, se je ponudila, da me spremlja, v dvoje je vedno lepše. Na koncu sva se odločili, da za cel vikend rezervirava apartma in si kraj v miru ogledava.
Prišel je težko pričakovani petek. Oprtali sva si nahrbtnika in se z vlakom odpeljali na obalo. Ker je bil lep, sončen pomladni dan, nama je gospa v trafiki, ki sva jo vprašali za avtobus do Izole, svetovala da se do Izole odpraviva ob obali peš. Rekla je, da ni daleč. Preden sva odšli od nje, sem na naslovnici časopisa opazila napis nepremičnine Izola. Očitno meni to res nekaj pomeni. Prišli sva do najinega apartmaja, lastnica nama je dala ključe. Poklicala je svojega sina Mitja, ki je bil najinih let, da nama razkaže prostore.
Ko se je Mitja prikazal na vratih, sva nekaj časa samo strmela drug v drugega, mislim da je bila to ljubezen na prvi pogled. Odpeljal naju je v apartma in se kar ni mogel posloviti. Preden je odšel je rekel, da sem mu res všeč, da se mu kaj takega še nikoli ni zgodilo in da bi me rad povabil zvečer ven, da me bolje spozna. Ko sva s Tino ostali sami, se je nasmehnila in dejala, da je sedaj vse jasno, da so me nepremičnine Izola iz sanj pripeljale k morebitnemu življenjskemu sopotniku. Sanjam je dobro zaupati, je še dodala.