Vedela sem, da bomo lahko meseca septembra nabirali orehe, a sem na to pri vseh obveznostih ta mesec pozabila. Ko sem šla na sprehod, pa sem videla, da so orehi na tleh. Kako sem bila vesela, kajti včasih pride leto, ko orehov sploh ni. Videla sem po tleh res veliko orehov. Zavedala sem se, da moram takoj v akcijo, če ne jih bodo pobrali drugi. Čeprav so to bili moji orehi, ljudje ki se sprehajajo mimo poberejo vse.
Tako sem odšla domov po košaro in poklicala moja dva otroka. Seveda nista bila navdušena, da sta morala vse skupaj takoj izpustiti in iti pobirat orehe. Bolj kot sem govorila, da gremo takoj, bolj sta iskala izgovore. Tako, da smo se na koncu skoraj skregali, ker nisem popustila. Moji otroci ne delajo veliko, jaz pa zanje naredim ogromno. Zato takrat, ko želim, da nekaj naredijo ne odneham. Vem, da sem tečna, vendar mi je vseeno.
Tako smo le šli in pobrali vse orehe. Seveda je to bilo bolj zamorjeno vzdušje, dokler jim nisem povedala, da jih bodo tudi oni jedli v jedeh. Takrat so videli, da njihovo obnašanje ni ok. Nabrali smo ogromno orehov in bili so videti zdravi. Ko smo jih prinesli domov, smo jih stresli na mizo, da se posušijo. Lahko bi jih pustila v lupini, ker bi tako orehi ostali bolj sveži, a sem se vseeno odločila, da jih bom stolkla.
To pa zato, ker bom tako poskrbela, da jih ne bodo uničili črvi. Eno leto sem so tako orehi stali v lupini in na koncu so bili vsi slabi. Odkar vem, da gredo orehi lahko v skrinjo, nimam nobenih težav, da jih stolčemo in damo vse v skrinjo.
Vsi vemo, kako zelo zdravi so naši orehi in zato jih imejmo vedno doma. Vsak dan si privoščite nekaj orehov.